Delovanje mastikine smole

EFSA je potrdila: ‘Mastikina smola vpliva na zdrav prebavni trakt’. Od antičnih časov so ljudje uporabljali mastikino smolo za lajšanje težav prebavnega sistema. Mastikino smolo so žvečili in tako vplivali na higieno ustne votline, požiralnika, želodca in črevesja. Antični zdravniki so potrjevali njen učinek in jo priporočali pri gastralgiji, dispepsiji in peptičnemu čiru že pred več kot 2500 leti. Kot pove prvi stavek tega zapisa, je tudi EFSA potrdila, da mastikina smolo učinkuje na zdravje prebavnega trakta. V nadaljevanju si bomo podrobneje pogledali pri katerih težavah jo je priporočljivo uživati.

Helicobacter pylori

”Mastikina smola ubija Helicobacter pylori’‘ je bil naslov študije iz leta 1998, ki je bila objavljena v znameniti reviji ”New England Journal of Medicine”. Študijo je bila izvedena na Univerzitetni bolnišnici v Nottinghamu v Angliji.

Dokazali so, da 1 g mastikine smole na dan v dveh tednih pozdravi peptične razjede. Te so še posebej pogoste pri okužbi s H. Pylori.

Leta 2002 objavljena klinična študija je preučevala delovanje mastike pri gastritisu zaradi H. pylori. Sodelovalo je 48 prostovoljcev. Ugotovljena je bila zajezitev bakterije in njenih učinkov pri uporabi mastikine smole kot dodatnega sredstva pri zdravljenju.

Tudi študija iz leta 2001 je potrdila učinkovitost mastikine smole proti helikobakter pilori. Mastikina smola v koncentraciji 125 mg /ml je uničila 50% pregledanih vzorcev, višja koncentracija 500mg/ ml pa je uničila kar 90% bakterije v vzorcih.

Druga študija je vključila 54 bolnikov s prebavnimi simptomi kot so : bolečine v želodcu, zgaga in refluks. Dajali so jim 1 g mastikine smole na dan. Kar 75% bolnikom so se simptomi bistveno izboljšali.

Z bakterijo helikobakter pilori je okuženih od 80-90% prebivalstva. Zaradi tako velike okuženosti, so že bili predlagani različni ukrepi detekcije okuženosti pri mladih. Predlog je vključeval testiranje najstnikov. Z ugotavljanjem okuženosti, bi lahko predlagali zdravljenje, kar bi posledično zmanjšalo okuženost populacije.

Velikokrat se pojavi okuženost celotne družine. Ker se simptomi ne pojavijo pri vseh ali so pri nekaterih manj moteči, se zdravljenje predlaga le enemu družinskemu članu. Kljub zdravljenju se okuženost z bakterijo lahko zopet pojavi. Z njo pa negativni simptomi.

Znaki okuženosti s Helicobacter Pylori:

  • slabost
  • napihnjenost
  • občutek nelagodja v želodcu
  • slab zadah
  • spahovanje
  • bolečine v žlički
  • zmanjšan apetit
  • topa bolečina v zgornjem delu trebuha
  • hujšanje

Pojavijo se lahko:

Na sliki je dekle ki sedi na tleh, in se drži za trebuh. Za potrjene učinki delovanja mastikine smole. Mastika smola

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERD)

Študije dokazujejo, da uživanje mastikine smole lajša simptome zgage zaradi GERD. Zmanjšala se je predvsem bolečina v predelu želodca pri bolnikih z epigastrično bolečino.

Raziskava je primerjala učinkovitost zdravila omeprazola kot zaščito za želodec ter mastikino smolo. Vključevala je bolnike z močno poškodovano želodčno sluznico po daljšem zdravljenju, sepsi ali travmi. Ugotovili so, da so učinki zdravila primerljivi z učinki mastikine smole. Pri mastiki so se dodatno izboljšale nekatere funkcije želodčne sluznice.

Simptomi GERD so:
• pomanjkanje apetita in hujšanje
• bolečine, ki sevajo v hrbet
• bolečine v žlički
• kri v blatu
• slabost, bruhanje
• napenjanje
• pogoste bolečine v trebuhu
• driska

Razjeda na želodcu in dvanajsterniku

38 ljudi je bilo vključenih v prvi klinični študiji iz leta 1984. Vsi so imeli simptome ter endoskopsko potrjeno diagnozo razjede dvanajsternika. Po dveh tednih uživanja mastikine smole so udeležence ponovno endoskopsko pregledali. V kar 80% primerov je prišlo do zmanjšanja simptomov. Endoskopski pregled pa je v 70% potrdil zmanjšanje razjede.

Leta 1986 je bila oblikovana raziskovalna skupina bolnikov z razjedami želodca, benigne narave. 6 udeležencev je štiri tedne uživalo 2 g mastikine smole na dan. Rezultati so pri vseh udeležencih potrdili lajšanje simptomov, pri 5 udeležencih pa je bilo tudi endoskopsko potrjena učinkovitost.

Na podganah izvedena študija https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/3724207/
je preučevala vpliv mastikine smole na poškodbe želodca zaradi uživanja zdravil ter hladnega stresa. V peroralnem odmerku so živalim dajali 500mg/ kg mastikine smole. Rezultati so pokazali delovanje mastikine smole proti nastalim razjedam. Potrdili so znatno zmanjšanje širitve in intenzivnosti razjede v želodčni membrani.

4 potrjeni učinki delovanja mastikine smole 1

Crohnova bolezen

Na Univezi Harokopio v Atenah je bila izvedena študija, ki je uključevala bolnike s Crohnovo boleznijo. Dajali so jim 2,2 g mastikine smole na dan. Rezultati so pokakazali protivnetne in antioksidativne lastnosti mastike pri idiopatskih vnetnih črevesnih boleznih.

Ugotovitve so spodbudne, saj je mastika vplivala na zmanjšanje podhranjenosti bolnikov ter izboljšanje absorbcije hranil in posledično povečanje telesne teže.

Študija je preučevala 60 udeležencev s kronično vnetno črevesno boleznijo. Dvojno slepa študija je vključevala dodatek 2,8 g mastikine smole na dan. Po treh mesecih so ugotovili izboljšanje več fekalnih markerjev. Študija je potrdila dodajanje mastikine smole v prehrano bolnikov z vnetno črevesno boleznijo.

Še vedno potekajo študije, ki vključujejo naravne snovi kot dodatek k zdravljenju različnih bolezni prebavnega sistema. Mnoge naravne snovi pripomorejo k zmanjšanju simptomov in so odlično dopolnilo klasični terapiji.

Akcija
30,40 
24,10 
Akcija
13,87 
-
MastikaPrijavite se na naše e-novice

S prijavo na e-novice, pridobite: 

  • Posebne akcije
  • Dodatni popusti
  • Zanimivi članki
mastika.si uporablja piškotke za boljše delovanje spletišča in analitiko.