Hiatusna kila oziroma želodčna kila lahko povzroča težave v prebavnem traktu

Se vam pogosto spahuje? Kolca? Imate težave z zgago ali refluksom? Vas tišči pod prsnico?
Mogoče je vzrok vaših težav v želodčni kili. 

Kaj je želodčna oziroma hiatusna kila?

Hiatusna kila oziroma želodčna kila nastane kadar želodec zdrsne skozi hiatus. Hiatus je odprtina v trebušni preponi, skozi katero poteka požiralnik do želodca. Kadar se hiatus preveč razširi, pa lahko skozenj v prsni koš zdrsijo organi iz trebušne votline. Največkrat je to del želodca, redko pa celoten želodec in tudi drugi organi.

Pojav hiatusne kile je precej pogost, predvsem pri starejši populaciji, kar 70 odstotkov želodčnih kil nastane pri osebah starejših od 70 let in le 10 odstotkov pri osebah mlajših od 40. Dostikrat hiatusna kila niti ni odkrita, saj večinoma ne povzroča večjih težav in ljudje na njih nismo toliko pozorni.

Ločimo dve skupini hiatusne kile. Prva je drsna kila, pri kateri se skozi razširjeno odprtino hiatusa v prsni koš prerine manjši del želodca. Takih primerov je več kot 95 odstotkov in večinoma ne povzročajo težav. Paraezofagealna kila pa pomeni, da v prsni koš prehaja večji del želodca ali tudi drugi organi iz trebušne votline. Takih primerov je le nekaj odstotkov in povzročajo težave zaradi oteženega prehajanja hrane v trebuh. Poznamo tudi mešane kile, kjer gre za mešanico težav, ki jih najdemo tako pri drsnih kot paraezofagealnih kilah.

Kateri so simptomi hiatusne oziroma želodčne kile?

Največja težava pri hiatusni kili je, da v požiralnik priteče hrana, pomešana z želodčno kislino. Zaradi tega se hrana ne more pravilno prebavljati, kislina pa lahko poškoduje sluznico požiralnika. Zdravniki zato ob diagnosticirani hiatusni oziroma želodčni kili navadno predpišejo zdravila za zmanjševanje želodčne kisline, zaviralce protonske črpalke, ter podajo nasvete, s katerimi zmanjšamo možnost prehajanja želodca skozi odprtino. Zaviralci sicer ne preprečijo dvigovanja vsebine iz želodca v požiralnik, vendar pa manj kisla želodčna vsebina manj draži požiralnik.

Največkrat se simptomi kažejo kot bolečine za prsnico in v zgornjem delu trebuha, občutek teže po zaužitju hrane, težave pri požiranju, bruhanje in zaradi tega dostikrat tudi hujšanje.

Hiatusno kilo zaradi podobnih simptomov lahko zamenjamo z gastroezofagealno refluksno boleznijo (GERB), ki največkrat povzroča zgago oziroma pekočo bolečino za prsnico zaradi vračanja kisle želodčne vsebine v požiralnik.

S podobno bolečino se srečamo tudi pri težavah s srcem – pri srčnem infarktu in angini pectoris. Takšno bolečino marsikdaj težko ločimo od zgage.

Manj znana posledica, (ne pa tudi manj pomembna), nastanka hiatusne kile je tudi v tem, da želodec pritiska na vagusni živec, kar ima lahko za posledico naslednje težave.

Vagusni živec je možganski živec, ki oživčuje praktično vse notranje organe, je povezava med možgani in trebušno votlino. Zato lahko pritiskanje nanj ali njegovo oviranje povzroča najrazličnejše težave, na primer hripav glas, nenavaden srčni utrip, oteženo dihanje, bolečina ali pekoč občutek v prsnem košu, zgaga, zmanjšana proizvodnja želodčne kisline, slabost, pomanjkanje teka, izgubljanje telesne teže, bruhanje, driska ali zaprtost, napenjanje, napihnjenost, krče in bolečine v trebuhu…

Ker vagusni živec potuje skozi požiralnik, želodec, ki je ujet nad prepono, pritiska na vagusni živec in mu preprečuje pravilno delovanje. Občutljiv želodec se lahko skrči že ob najmanjšem stresu, slabi drži.. ipd.

Kaj je lahko vzrok za nastanek hiatusne kile?

Vzrok za nastanek hiatusne kile ni vedno jasen. Do določene mere je nagnjenost k hiatusni kili podedovana, velik dejavnik pa je tudi prekomerna telesna teža pa tudi zaprtost, kašelj, bruhanje, dvigovanje težkih bremen, kjer se želodec in prepona močno krčita.

Kako lahko sami omilimo simptome želodčne kile?

Svetuje se več manjših obrokov skozi dan, da ne obremenjujemo želodca. Hrana naj bo lahka in lahko prebavljiva. Po obroku ostanimo v pokončnem položaju še nekaj časa. Pri počitku poskrbimo za dvignjen vzglavnik, da preprečimo zatekanje hrane v požiralni, tik pred spanjem pa se hrani raje odpovejmo. Svetuje se omejitev vnosa hrane, ki draži želodec (na primer kava, alkohol, začinjene jedi) ter omejitev kajenja. Če imamo prekomerno telesno tež, poskusimo le to zmanjšati. Pomembno je, da se izogibamo stresu oziroma se ga naučimo obvladovati. Občutljiv želodec lahko odreagira že na najmanjši stres.

Z vsemi temi ukrepi želimo preprečiti napetosti v želodcu in preponi, da se želodec ne bi krčil in dvigoval ter pritiskal na prepono ali prehajal skozi njo.

Če težave vztrajajo in nam onemogočajo kvalitetno življenje, se lahko zdravniki odločijo tudi za operativni poseg.

Chios mastika in hiatusna kila

Hiatusne kile z mastiko ne moremo odpraviti, saj gre za anatomsko nepravilnost. Lahko pa z mastiko omilimo nekatere simptome. Kislina, ki iz želodca zaradi kile prehaja v požiralnik, draži sluznico požiralnika. Prav tako je zaradi stiskanja želodca s prepono razdražena oziroma vneta želodčna sluznica. Chios mastika dokazano deluje protivnetno in tako lahko sluznico pomiri. Nekatere študije so tudi pokazale, da Chios mastika preprečuje nehotno krčenje gladkega tkiva v želodcu, črevesju, pljučih, sečilih. Blago vpliva tudi na izločanje želodčne kisline in tako zmanjšuje pekoče bolečine pri razjedah. Chios mastika deluje tudi antibakterijsko na morebitno priostnost bakterije Helicobacter pylori.

Danes lahko izbiramo med raznovrstnimi načini uporabe te smole. Od žvečenja smolnatih koščkov, dodajanja mastike v prahu različnim jedem ali pijačam do kapsuliranih pripravkov. Za nego ustne votline dodajajo mastikino vodo, mastikino eterično olje kozmetičnim pripravkom, kot so zobne paste ali pastilam za lizanje. Mastika je odlična rešitev za bolj čist in svež zadah, prav tako pripomore k splošni boljši ustni higieni. Izdelki iz mastikine smole tako predstavljajo holistično rešitev in podporo za celoten prebavni trakt, od ust do prebavil.

Viri:

Theodore A. Baroodly. Sindrom hiatusne hernije. 2010.