Obisk slikovitega otoka Chios, dom skritega zaklada – Chios mastike
Če vas pestijo glivice na podplatih in nohtih, imate težave z želodcem ali pa se je prekomerno razmnožila bakterija Helicobacter pylori, ki je lahko vzrok številnim neprijetnostim, si ob lažjih težavah lahko učinkovito pomagate z mastiko. Pa ne pijačo, ki se jo spominjamo s prvih potovanj v Grčijo, ampak drevesno smolo. Svetle jantarne barve, ki jo izloča drevo Pistacia lentiscus na grškem otoku Chios. Gre za tisočletja znano in preizkušeno snov, katere zdravilne učinke je pripoznala tudi Evropska agencija za zdravila in jo uvrstila v farmakopejo zeliščnih zdravil.
Zgodovinska uporaba Chios mastike
O zdravilnih lastnostih mastike z otoka Chios je poročal že začetnik znanstvene medicine Hipokrat. V njegovih časih so jo priporočali zaradi značilnega okusa in zdravilnih lastnosti. Dokumenti kažejo, da je bil to prvi naravni žvečilni gumi v antičnem svetu. Uporabljal se je za čiščenje zob in osvežitev zadaha. Uporabljali so jo tudi v kozmetične namene za čiščenje obraza in telesa. Kasneje so začeli smolo uporabljati tudi kot aktivno sestavino v številnih farmacevtskih formulah in nostrumih, od katerih so bili številni občasno zabeleženi v mednarodnih farmakopejah.
Tako je Dioskorid (1. stoletje našega štetja) v Materia Medica poročal o terapevtskih lastnostih mastike z otoka Chios (Chios Mastiha) in omenil, da pomaga pri prebavnih motnjah, krvnih težavah, kroničnem kašlju, hkrati pa deluje pomirjevalno. Zdravilne lastnosti žvečenja mastike je predlagal za podporo ustni higieni ter za čist in svež zadah. Omenil je uporabo olja “Mastiha”, eteričnega olja mastike, ki se uporablja na več načinov pri obolenjih maternice in zaradi stiptičnega delovanja. Od prvega do sedmega stoletja našega štetja so zdravniki in botaniki uporabljali mastiko predvsem za zdravljenje želodčnih motenj, kot so krči in bolečine v želodcu, napihnjenost in poškodovano sluznico v želodcu (razjedo). Po mnenju takratnih poznavalcev je uporaba mastike prispevala k nemotenemu delovanju želodčnega in črevesnega sistema. Natančneje in iz različnih virov je razvidno, da so mastiko uporabljali za lajšanje bolečin v želodcu ter pri prebavnih motnjah in želodčnih težavah. O učinku mastike pri oslabelosti mišic v želodcu in vnetju, težavah črevesja in jeter ter o mehčalnih lastnostih poroča Galen v knjigi Simpliciun medicamentorum temperamentis ac faculatibus libri XI.
Zdravilo za kralje in papeže
V srednjem veku so ranocelniki iskali pripravke, ki bi kar najbolj pomagali vladarjem in bogatim posameznikom, ki so si to lahko finančno privoščili. Tako je nastalo zdravilo, ki so ga poimenovali Jeruzalemski balzam. V lekarni frančiškanskega samostana svetega Odrešenika v Jeruzalemu, kjer je delal menih Antonio Menzani di Cuna, mu je po štiriindvajsetih letih poskusov uspelo ustvariti učinkovit balzam, imenovan “Jeruzalemski balzam”. Leta 1712 so ga v Milanu predstavili kot mazilo za zdravljenje ran, bolečin v trebuhu, dermatitisa, črevesnih črvov, zobobola, hemoroidov itd. Sestavine tega balzama so se skozi leta spreminjale. Kljub temu pa je osnovna sestavina tega mazila ostala mastika. Več kot četrt tisočletja je bila zelo poznana in nespremenjena formula, najdena v rokopisu nekega samostana, ki vsebuje štiri rastline: bosvelijo, miro, alojo in mastiko, ki se je pogosto uporabljala, zaradi protivnetnih, zdravilnih, antioksidativnih in antiseptičnih lastnosti. Po tej nekoliko spremenjeni formuli se uporablja tudi danes.
Zelo cenjena tudi danes
Med obema vojnama v 20. stoletju je bila uporaba mastike še posebej cenjena med vojaškimi zdravniki, ki so delovali na terenu, in sicer zaradi svoje enostavne formule ter učinkovitosti in uporabnosti. Še posebej se je izkazala, ko je obstajala nevarnost bakterijskih okužb.
V začetku 20. stoletja so v več člankih poročali o “Mastisolu”, pripravku iz mastike, ki se je uporabljal za celjenje ran. Glede na navedbe so Mastisol nanašali na prizadeto območje na koži. Pri tej metodi je bilo v primerjavi z drugimi antiseptičnimi oblogami za rane ugotovljenih več prednosti, zaradi katerih je bila med vojnami priljubljena tudi v terenskih bolnišnicah. Tudi sedaj se ta smola vedno pogosteje uporablja. Še zlasti za ljudi, ki jih pestijo najrazličnejše tegobe modernega časa in posamezniki, ki se raje kot uradni medicini zatekajo k alternativnim metodam zdravljenja. K njej se zatekajo tudi tisti, ki jim običajni farmacevtski pripravki ne pomagajo ali jih ne želijo uporabljati zaradi številnih stranskih učinkov. Mastika je primerna tudi za ustno higieno in slab zadah. Dobimo jo v različnih izdelkih – mazila, balzami, olja za kozmetično uporabo, kapsule z mastiko za želodec, celo alkohol z mastiko, zobno pasto, mila itd… Mastiko uporabljajo tudi v ajurvedski medicini ter naturopatiji.
-
-
-20%
- Chios Mastika, Dopolnila
Mastika kapsule 100%, 90 kapsul
-
Izvirna cena je bila: 35,30 €.28,24 €Trenutna cena je: 28,24 €.
Prihrani: 7.06 € (20%)
- KUPI ZDAJ
-
-20%
-
-
-15%
- Chios Mastika, Dopolnila
Mastika kapsule 80%, 60 kapsul
-
Izvirna cena je bila: 24,10 €.20,48 €Trenutna cena je: 20,48 €.
Prihrani: 3.62 € (15%)
- KUPI ZDAJ
-
-15%
Pomočnica za boljšo prebavo
Mastika je cenjena predvsem zaradi svojih učinkov na prebavni sistem, ki je osnova imunosti. Tudi različna psihofizična neravnovesja v telesu so vidna najprej v prebavnem sistemu. Tako poročajo, da je za odpravo Helicobacter pylori, bakterije, ki lahko povzroči resna bolezenska stanja, zelo primerna Chio mastika, ki ustavi razraščanje te bakterije v želodcu. Številne študije so pokazale, da mastika in mastikino eterično olje delujeta na poškodbe prebavil. Po odkritju bakterije Helicobacter pylori in povezavi z boleznimi prebavil leta 1983 se je zanimanje za določitev mehanizma delovanja mastike in mastikinega olja pri teh boleznih osredotočilo na raziskovanje in morebitno ugotovitev lastnosti proti bakteriji Helicobacter pylori.
Najbolj cenjena raste na otoku Chios
Zimzeleno drevo mastike je razširjeno po vsem Sredozemlju. Obstaja veliko različic drevesa mastike (Pistacia lentiscus), med katerimi vse ne proizvajajo smole. Tudi v drugih sredozemskih državah, na primer v Turčiji ali Maroku, poskušajo gojiti drevesa mastike z namenom pridobivanja drevesne smole. Vendar pa je že od antičnih časov posebej cenjena tista, ki prihaja z grškega otoka Chios. Posebna lega otoka v Egejskem morju, s tem ugodne klimatske razmere in sestava tal pa tudi posebna varianta drevesa (Pistacia lentiscus var. Chia), ki so ga vzgojili na otoku, namreč pripomorejo, da ima smola s teh dreves več zdravilnih učinkovin.
Obiskali smo otok Chios
Med obiskom otoka, smo se tudi sami prepričali o lepotah pokrajine, pristnosti njegovih prebivalcev in velikem pomenu, ki ga ima mastika zanje. Izjemno jo cenijo in varujejo tradicijo, saj zanje navsezadnje pomeni vir dohodka.
Danes je v Združenje pridelovalcev Chios mastike zbranih približno 4.500 pridelovalcev iz štiriindvajset vasi na jugu otoka, članov kmečkih družin, ki želijo gojiti, negovati in varovati mastiko s Chiosa. Eno od družin smo obiskali in gostoljubno so nam pokazali tradicionalen način pridelovanja Chios mastike.
V januarju in februarju grmičasta drevesa najprej obrežejo, nato pa v pomladanskih mesecih očistijo tla okoli debel, pometejo listje, populijo plevel, zrahljajo zemljo ter tla posujejo z belim apnencem. Ta morajo namreč biti čimbolj čista, saj nanje pada lepljiva drevesna smola in jo je tako kasneje lažje čistiti.
‘Kentos’ je grški izraz za vrezovanje zarez v debla mastikinih dreves. To opravilo pridelovalci Chios mastike opravljajo med julijem in septembrom. Je najpomembnejša faza v kultivaciji teh dragocenih dreves, saj iz zarez priteče zdravilna smola v obliki kapljic. Na Chiosu ji zato pravijo tudi solze s Chiosa. Odvisno od starosti posameznega drevesa, se lahko vanj z največjo previdnostjo in natančnostjo zareže do sto zarez.
Na vročem poletnem soncu se smola, ki priteče iz zarez drevesa mastike, suši dva do tri tedne, potem pa jo pridelovalci poberejo s tal in postrgajo z debel s posebnim orodjem, imenovanim »timitiri«. Prvič smolo običajno pobirajo med julijem in avgustom, drugič pa med septembrom in oktobrom.
Drevesa Chios mastike, ali ‘skinos’, kot jim pravijo otočani, proizvajajo smolo od sedmega leta dalje, po sedmih desetletjih pa proizvodnja hitro upada. Drevesa lahko živijo tudi več kot sto let, vsako leto pa drevo v povprečju da 150 gramov dragocene smole.
Nabrano smolo s siti prvič presejejo že pod drevesi in jo očiščeno zemlje odpeljejo v vas, kjer na hladnem čaka na temeljito čiščenje in izpiranje z vodo, ki se odvija v jesenskih in zimskih mesecih. Delo poteka ročno, v povezavi z naravo, vse leto. Vsa družina od mladih do starejših je vpletena v proces proizvodnje mastikine smole.
Varovanje tradicije pridelovanja Chios mastike
Chios mastika predstavlja pomemben del zgodovine, tradicije in identitete tega grškega otoka. Že tisočletja je zelo dragocena, menjali so jo celo za zlato in se na otoku večkrat borili s pirati, ki so si želeli prisvojiti to ‘belo zlato’. Eno takih zgodb smo slišali od prebivalke slikovite srednjeveške vasice Pyrgi, ki je služila kot utrdba za obrambo pred napadalci. Danes je največja vas Mastihohorije in prava paša za oči zaradi svoje edinstvene erhitekturne dediščine.
Lokalni prebivalci so zavezani k ohranjanju te dediščine, zato so izvedli številne ukrepe za zaščito in trajnostno pridelavo te dragocene smole.
K večji ozaveščenosti o njenih edinstvenih lastnostih so prispevale številne raziskave in študije, ki so se osredotočile prav na Chios mastiko, ter poskrbele za promocijo tega izjemnega izdelka na svetovnem trgu. Ne preseneča niti dejstvo, da jo je pod svojo zaščito vzel tudi Unesco. Edinstven način pridelovanja mastike in obdelovanje mastikinih dreves je uvrščeno na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
pesem o drevesu Chios mastike
Eden od ukrepov za ohranitev bogate kulturne dediščine je tudi iskanje in raziskovanje novih načinov za pridelovanje. Pridelovalci mastike na otoku Chios se namreč soočajo z izzivi vse bolj očitnega vpliva podnebnih sprememb na sam postopek pridobivanja smole. Zato so se v grškem podjetju Mediterra skupaj z Združenjem pridelovalcev Chios mastike odločili zagnati projekt, s katerim bodo raziskali nove načine pridelovanja dragocene drevesne smole v spremenjenih podnebnih razmerah. Večina nasadov dreves mastike najdemo na južnem delu otoka Chios. V okviru projekta pa so že zasadili tisoč dreves v gorskem območju na severu otoka. Raziskovalci upajo, da bodo drevesa uspevala tudi v težjih vremenskih razmerah, kot jih imajo sedaj v nižinskem južnem predelu otoka, kjer se običajno gojijo. Pri tem obstaja vprašanje, ali bo smola Chios mastike, pridelana pod drugimi pogoji, ohranila posebne lastnosti. Med drugim pa bodo z raziskovalnim projektom ugotovili tudi odpornost drevesa v težjih vremenskih razmerah, kot jih ima za rast v nižinah.
Ohranjanje naravnega bogastva za prihodnje rodove
Na otoku so za namen osveščanja v sodelovanju z Evropsko unijo zgradili tudi čudovit Muzej Chios mastike. Ta je odprl svoja vrata za javnost leta 2016. Nahaja se na zemljišču, ki ga je odstopilo Združenje pridelovalcev Chios mastike v osrčju južnega predela otoka, imenovanega Mastihohorija, kjer najdemo slikovite srednjeveške vasi z nasadi dreves mastike. Muzej želi prikazati zgodovino gojenja mastike, njeno vsestransko uporabnost ter načine predelovanja v modernem času. Muzejsko izkušnjo dopolnjuje razstava na prostem, kjer lahko občudujete drevesa v njihovem naravnem habitatu.
Tudi posamezniki lahko podpremo pridelovalce mastikine smole. Drevo mastike lahko na primer posvojite in s tem pomagate oživljati zapuščene nasade teh dragocenih dreves. Lahko ga tudi obiščete in s tem podprete trajnostno naravnan turizem in ohranjanje podeželja. Mi smo ga in prav lepo uspeva. Je še majhno, a že daje prve pridelke.
Na otoku nas je na vsakem koraku spremljala mastika. Izdelke iz mastike prodajajo v vseh, tudi najmanjših trgovinah in lokalih. Uporablja se na vse možne načine. Domačini drevesno smolo žvečijo kot žvečilni gumi. Medicinska uporaba mastike za ustne in prebavne težave je bila dokumentirana že v antiki pa vse do srednjega veka. Še danes se uporablja tudi kot kadilo in kot aromatičen dodatek k jedem in napitkom. Zelo je priljubljena izvirska voda z osvežujočim dodatkom mastike. Po jedi radi nazdravijo s šilcem mastikinega likerja. V lokalih zadiši kava z mastiko, ki jo postrežejo s koščkom sladkega lokuma. Sladokusci pa se razveselijo celo sladoleda z okusom mastike.
V spletni trgovini www.mastika.si lahko najdete izdelke z otoka Chios. Naj zadiši po mastiki tudi v vaši hiši!
FOTO: zasebni arhiv mastika.si
