Učinkovitost Chios mastike za ustno zdravje

Leta 2006 je raziskovalna skupina iz Turčije⁴ pokazala, da Chios mastika kaže pomemben antibakterijski učinek (tako in vitro kot in vivo) proti bakteriji Streptococcus mutans, ter da je lahko dragocen dodatek pri preprečevanju kariesa. Natančneje, klinične študije so bile izvedene na 25 zdravih posameznikih. Vzorci sline so bili zbrani pred in po 15 minutnem žvečenju Chios mastike in placebo žvečilke. Rezultati so pokazali, da je bila količina bakterij v vzorcih sline, zbranih po žvečenju Chios mastike, v primerjavi s placebo znatno zmanjšana.

Leta 2006 je Sterer⁵ preučeval protimikrobno aktivnost Chios mastike proti bakteriji Porphyromonas gingivalis, ki je odgovorna za parodontalne bolezni in nastanek neprijetnega zadaha. Izkazalo se je, da Chios mastika zavira rast te bakterije, kar nakazuje, da ima potencial pri odpravljanju neprijetnega zadaha in bolezni dlesni.

Aksoy in drugi (2007)⁶ so izvedli študijo za določitev antibakterijskega učinka žvečenja Chios mastike na bakterijo Streptococcus mutans v slini, na skupno število bakterij in na laktobacile pri pacientih, ki so nosili fiksne ortodontske aparate. Raven S. mutans, laktobacilov in skupnih bakterij so ocenili pred in po žvečenju Chios mastike in jih primerjali s placebom. Rezultati so pokazali, da je bilo takoj po 15 minutnem žvečenju Chios Mastihe opazno zmanjšanje skupnih bakterij in S. mutans. Po 135 minutah žvečenja Chios mastike je bilo opazno pomembno zmanjšanje S. mutans, skupnih vitalnih bakterij in laktobacilov v ustni votlini v primerjavi s placebom. Žvečenje Chios mastike je zmanjšalo skupne bakterije, S. mutans in laktobacile v slini pri ortodontskih pacientih z fiksnimi aparati.

V raziskavi leta 2009⁷ so primerjali učinek žvečenja Chios mastike in žvečilnega gumija s ksilitolom na nastanek kariesa. Rezultati so pokazali zmanjšanje demineraliziranih površin sklenine pri žvečenu tako Chios mastike kot žvečilnega gumija s ksilitolom (demineralizirana sklenina je zmehčana sklenina, povzročitelji so bakterije, ki tvorijo kisline, le-te pa topijo sklenino).

Leta 2009⁸ je raziskovalna skupina ugotavljala, da Chios mastika selektivno antibakterijsko deluje proti Porphyromonas gingivalis in Prevotella melaninogenica. Chios mastika je povzročila apoptično smrt celic teh bakterij. Rezultati nakazujejo potencialno koristno delovanje Chios mastike pri ustnem zdravju.

Al Mofarji (2013)⁹ je ocenjeval antibakterijski učinek Chios mastike proti najbolj pogostim aerobnim oralnim bakterijam, s poudarkom na oralnih streptokokih. 10 posameznikov (moških in žensk, starih od 18 do 60 let) je 45 minut žvečilo 1,5 grama Chios mastike. Zbirali so vzorce sline pred in po žvečenju. Rezultati so pokazali, da so se po žvečenju Chios mastike skupni bakterijski sevi stafilokokov, bakterije Neisseria in oralnih streptokokov pomembno zmanjšali.

Leta 2014 je Biria¹⁰ preučeval učinke treh vrst gumijev na raven Mutans streptococci, laktobacilov in pH sline. V študiji je sodelovalo 42 študentov (starih od 20 do 30 let), ki so bili dodeljeni v tri skupine. Vsaka skupina je 3 tedne ločeno uporabljala čisto Chios mastiko, ksilitolov žvečilni gumi in probiotični žvečilni gumi. Število mikroorganizmov in pH sline so merili pred in po poskusu. Raven Mutans streptococci se je pomembno zmanjšala v primerjavi z izhodiščnimi vrednostmi v vseh skupinah.

Raziskava, objavljena leta 2023 v reviji European Journal of Orthodontics, je preučevala vpliv ustne vode s Chios mastiko na neprijeten zadah in ustno higieno pri mladostnikih s fiksnim ortodontskim aparatom. Takšni aparati lahko otežijo čiščenje zob in ustvarijo več mest, kjer se zadržujejo zobne obloge in bakterije, zato je lahko skrb za ustno higieno še posebej zahtevna.

V randomizirano, dvojno slepo, s placebom kontrolirano raziskavo je bilo vključenih 30 mladostnikov, starih od 13 do 18 let. Vsi so imeli fiksni ortodontski aparat in povišane vrednosti hlapnih žveplovih spojin, ki so povezane z neprijetnim zadahom. Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini: ena je 14 dni dvakrat dnevno uporabljala ustno vodo s Chios mastiko, druga pa ustno vodo s placebom.

Raziskovalce je med drugim zanimal vodikov sulfid (H₂S), hlapna žveplova spojina, ki nastaja pri razgradnji določenih snovi v ustni votlini in je eden pomembnih povzročiteljev značilnega neprijetnega zadaha. Po 14 dneh uporabe se je pri skupini, ki je uporabljala ustno vodo z mastiko, raven H₂S zmanjšala z mediane 221 ppb na 125 ppb, kar predstavlja približno 43-odstotno zmanjšanje. V placebo skupini je bilo zmanjšanje bistveno manjše – z 230 ppb na 220 ppb – razlika med skupinama pa je bila statistično značilna.

Raziskovalci so spremljali tudi druge parametre, med drugim druge hlapne žveplove spojine, količino zobnih oblog, stanje dlesni in subjektivno zaznavanje zadaha. Pri teh merilih niso ugotovili statistično značilnih razlik med skupinama. Rezultat zato ne pomeni, da je mastika zmanjšala vse dejavnike, povezane z ustnim zadahom, temveč predvsem, da je bila uporaba ustne vode z mastiko povezana z izrazitim zmanjšanjem izmerjene ravni H₂S.

Raziskava tako predstavlja zanimiv klinični dokaz o potencialu Chios mastike pri obvladovanju enega od pomembnih vzrokov neprijetnega zadaha. Raziskava je bila izvedena pri osebah s fiksnim ortodontskim aparatom, zato rezultatov ni mogoče neposredno posplošiti na celotno populacijo. Kljub temu ugotovitve predstavljajo zanimivo osnovo za nadaljnje raziskovanje uporabe mastike pri vsakodnevni ustni higieni.