Svetovna skupnost praznuje Svetovni dan želodca 2. oktobra, sam datum pa nas spominja na prvo poročilo o Helicobacter pylori iz leta 1982.
Bakterijo Helicobacter pylori in njeno povezavo z želodčnimi razjedami ter rakom na želodcu sta odkrila avstralska zdravnika Barry Marshall in Robin Warren leta 1982. Po tem, ko sta kulture iz želodčnih razjed gojila v laboratoriju, sta naletela na odpor in skepticizem v medicinski skupnosti, saj so bili vzroki za razjede do tedaj povezani s stresom in življenjskim slogom. Marshall je nato sam sebe okužil z bakterijo in potrdil njeno povezavo z gastritisom. Njuno delo je bilo dolgo časa spregledano, dokler niso njunih raziskav objavili, kar je privedlo do povečanega zanimanja. Leta 2005 sta prejela Nobelovo nagrado za fiziologijo za svoje pionirsko delo, ki je odprlo vrata za nadaljnje raziskave o vplivu mikrobioma na zdravje.
Za povečanje ozaveščenosti medicinskih strokovnjakov in tudi širše javnosti o zdravju želodca in boleznih, je bila leta 2012 ustanovljena pobuda za zdrav želodec (Healthy Stomach Initiative – HSI). HSI je zelo aktivna pri spodbujanju mednarodnih raziskav in dogodkov za ozaveščanje javnosti, osredotočenih na zdravje želodca in bolezni. HSI je izbrala 2. oktober za “Svetovni dan želodca”, da bi povečala javno ozaveščenost, spodbudila sodelovanje zdravnikov, povečala znanstvene raziskave, pridobila podporo vlade in zagotovila sponzorstvo industrije.
Tudi v Sloveniji so gastroenterologi dejavni na tem področju. Že ob prvem svetovnem dnevu želodca leta 2018 so poudarili, kako pomembna je preventiva in zgodnje odkrivanje okužbe ter zpostavitev preventivnega programa za preprečevanje raka na želodcu.
Letos februarja je Zdravstveni dom Ljubljana začel pilotni projekt presejanja na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori in njenega zdravljenja kot načina primarne preprečitve raka na želodcu. Na nedavni novinarski konferenci 24. septembra 2024 pa so predstavili prve rezultate pilotnega presejanja okužbe s Helicobacter pylori, ki je del evropskega projekta TOGAS. Rak želodca predstavlja resen javnozdravstveni izziv, saj se pogosto odkrije v pozni fazi, kar močno vpliva na prognozo bolnikov, saj petletno preživetje v Evropi znaša le 19-30%. Preprečevanje te bolezni se zato izkazuje za najbolj učinkovito metodo zmanjševanja umrljivosti.
V okviru raziskave so na test povabili 6.200 mladih odraslih (starost 30-34 let) iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Do zdaj je 1.600 že opravilo krvni test za H. pylori. Rezultati so pokazali 14-odstotni delež pozitivnih testov, pri čemer je bila pri 88% od teh potrjena tudi prisotnost bakterije s pomočjo Urea dihalnega testa. Zdravljenje okužbe bistveno zmanjša tveganje za razvoj raka želodca.
Predstavniki medicinske stroke so poudarili pomen pravočasnega odkrivanja okužbe, saj je 80% okuženih asimptomatskih. Zato je pomembno, da se vsi, ki so prejeli vabilo, udeležijo testiranja, saj lahko pravočasno zdravljenje bistveno zmanjša tveganje za resne zdravstvene težave.
Chios mastika – naravna preventiva pri okužbi z bakterijo Helicobacter pylori
Pri okužbi z bakterijo Helicobacter pylori si lahko učinkovito pomagamo tudi na povsem naraven način, ki je preverjen tako v praksi kot potrjen s številnimi raziskavami. Chios mastika, drevesna smola z grškega otoka Chios, dokazano zaustavlja rast te bakterije, hkrati pa deluje tudi protivnetno in tako ščiti želodčno sluznico.
Chios mastika je registrirana pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) kot “tradicionalno zeliščno zdravilo”, ki pomaga pri težavah z želodcem. EFSA (Evropska agencija za varnost hrane) pa je potrdila, da 1 gram Chios mastike na dan prispeva k zdravemu prebavnemu sistemu.
Viri:
https://gutscharity.org.uk/2019/10/the-doctor-who-infected-himself-to-solve-a-medical-mystery/
https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2661189/
https://www.nobelprize.org/prizes/medicine/2005/press-release/
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31776804/
https://www.onkologija.org/rak-zelodca-2-oktober-mednarodni-dan-zelodca/