You are currently viewing Gastritis, najpogostejša sodobna bolezen – 2021

Gastritis, najpogostejša sodobna bolezen – 2021

  • Reading time:11 min branja

Vnetje želodčne sluznice oz. gastritis sodi med najpogostejše bolezni današnjega časa. Peptična razjeda ali peptični ulkus najpogosteje nastane kot posledica okužbe s Helicobacter pylori ali dolgotrajnega jemanja nesteroidnih protivnetnih zdravil. Velik povzročitelj je tudi akutni stres. Ulkus se tekom življenja pojavi pri 10% Zemljanov. Gastritis je pogost razlog za razvoj raka želodca ali dvanajsternika. Mastikina smola deluje protivnetno in atioksidativno ter je tradicionalno zdravilo proti vnetju peptične sluznice želodca.

Kazalo

Gastritis v svetu narašča

Gastritis ali vnetje želodčne sluznice se pojavi kot pordela sluznica. Če se vnetje ne celi ali ni zdravljeno, se lahko pojavi peptična razjeda, ki je globoka poškodba želodčne sluznice. Vnetje nastane hitro (zaužitje velikih količin alkohola, zaradi zdravil ali po okužbi z virusi). V večini primerov pa traja ker nekaj časa, preden ulkus odkrijejo. Govorimo o kroničnem gastritisu, ki ga je potrebno zdraviti.

Najpogostejši sprožilci za gastritis so dolgotrajni stres, okužba s Helicobacter pylori ter uživanje nesteroidnih protivnetnih zdravil kot so aspirin ter protirevmatična zdravila, npr. ibuprofen, ki dražijo želodčno sluznico ali sluznico dvanajsternika.

Drugi sprožilci so lahko:

  • Nezdrav življenjski slog, premalo gibanja
  • Prekomerna telesna teža
  • Nosečnost, hiatalna kila, sladkorna bolezen
  • Hranjenje tik pred spanjem
  • Uživanje velikih količin čebule, česna, mastne hrane, kofeina, citrusov

Indikacije za zdravljenje pa so peptična razjeda želodca ali dvanajsternika, limfom MALT, atrofični gastritis in želodčni rak. Med relativne indikacije sodijo funkcionalna dispepsija, gastroezofagealna refluksna bolezen in zdravljenje z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili.

Zdravniki gastroenterologi poročajo, da je v zadnjem desetletju diagnoza gastritis vse pogostejša. Tako kot pri odraslih, se gastritis lahko pojavi tudi pri otrocih ali mladostnikih. Pri otrocih pride pogosteje do vnetja želodčne sluznice, gastritis, redkeje nastane ulkus, razjeda.

Simptomi, značilni za gastritis so:

  • Bolečine v žlički (tik pod prsnico)
  • Bolečine, ki sevajo v hrbet
  • Zmanjšanje apetita in posledično hujšanje
  • Slabost, bruhanje
  • Kri v blatu

Drugi simptomi so še:

  • Slabokrvnost kot posledica krvavenja iz ran želodca
  • Bruhanje s sledjo krvi
  • Napenjanje
  • Bolečine v trebuhu
  • Zadah iz ust
  • Bolečine okrog popka
  • Driska

Simptomi se lahko pojavljajo v valovih: počasi izzvenijo ter se zopet pojavijo, na tak način več let. Točno diagnozo postavi gastroenterolog po gastroskopiji ter biopsiji želodčne sluznice za pregled okužbe s Helicobacter pylori. Dodatno so potrebne laboratorijske preiskave blata, UZ trebuha ter včasih rentgenska slika prebavil.

Kako se gastritis pojavi

Želodčna sluznica vsebuje zaščito pred izredno jedko želodčno kislino. Za namen prebave hrane poleg solne kisline izloča tudi encim pepsin. Obe snovi bi poškodovali sluznico, če bi prišli v neposreden stik z njo. Pred uničenjem jo ščiti debela, zapleteno sestavljena plast sluzi, ki prekriva želodec v celoti. Velikega pomena za zdrav želodec je tudi, da se celice hitro obnavljajo, da je sluznica dobro prekrvavljena ter da v njej brez težav poteka presnova.
Gastritis se pojavi, ko se ravnovesje v želodcu poruši. Ob tem ne le, da je zmanjšana prebavna funkcija želodca, le ta ima tudi zmanjšano zaščito, kar privede do bolečin. Želodčna kislina ter druge snovi vdrejo v sluznico, jo poškodujejo ter povzročijo vnetja.

Mastika Gastritis pepticne razjede in mastika blog 2021 img1

Helicobacter pylori spodbudi vnetje želodca

Da je okužba s Helicobacter pylori v veliki meri povzročitelj peptičnih razjed sta konec 20. stoletja odkrila Barry Marshall in Robin Warren, za kar sta leta 2005 prejela Nobelovo nagrado

Zapleten mehanizem, ki ga je Helicobacter pylori sposobna uporabiti za preživetje v zahtevnih razmerah v našem želodcu, ji omogoča, da ustvari alkalno okolje znotraj izjemno kislega želodca. Bakterija sprošča encim ureaza, ki spreminja sečno kislino v želodčnih sokovih v amoniak. Ta nevtralizira kisle želodčne sokove okoli bakterije, da se ta lahko nemoteno razmnožuje. Z večanjem kulture želodec počasi izgublja varovalno kislost in omogoča rast bakterije. Helicobacter pylori se pritrdi na zgornje celice želodca ter tam povzroči vnetje.

Helicobacter pylori se lahko širi na več načinov:

  • Preko ust, saj se zadržuje v obzobnih oblogah
  • Z izbruhano vsebino želodca, z blatom. Širi se tudi pri gnojenju polj s človeškim blatom ali preko okužbe hrane z odplakami.

Znaki za okužbo s Helicobacter pylori:

  • slab zadah
  • spahovanje
  • slabost
  • bruhanje
  • občutek nelagodja
  • napihnjenost
  • bolečine ali pekoč občutek v žlički
  • stalna topa bolečina v zgornjem delu trebuha
  • zmanjšan apetit
  • hujšanje

Klasično in alternativno zdravljenje

V primeru okužbe s Helicobacter pylori specialist predpiše zaviralec protonske črpalke za zmanjšanje želodčne kisline, zaviralec histaminskega receptorja H2 ter kombinacijo dveh antibiotikov (amoksicilin + klaritromicin). V primeru da je zdravljenje neuspešno, predpiše kombinacijo drugih dveh antibiotikov. Če je tudi ta neuspešna, z analizo bioptičnega tkiva želodca pogledajo, če je zdravljenje z znanimi in dovoljenimi antibiotiki sploh možno.
Helicobacter pylori je namreč postala odporna na antibiotike, kar otežuje klasično zdravljenje.

Gastritis lahko nastane tudi zaradi uživanja alkohola ter kajenja. V tem primeru priporočajo prenehanje. Zelo pomembno je tudi zmanjšanje izpostavljenosti stresu.

Umirite gastritis s prehrano

Prehrana v veliki meri prispeva k občutenju neželenih simptomov, najpogosteje bolečine in slabosti. Če trpite za gastritisom, boste morali za nekaj časa spremeniti svoj slog prehranjevanja in izločiti določeno hrano ter v svoj jedilnik vnesti drugačno.

Najpogosteje se priporoča izogibanje hrani, ki povzroča izločanje želodčne kisline.

Izločite hrano kot:

  • Pekoče začimbe
  • Pikantni, masti siri
  • Pečeno in cvrto meso, krompir in drugo cvrtje
  • Gazirane in alkoholne pijače
  • Konzervirana hrana (hrana s konzervansi), solatni prelivi
  • Paradižnik, limone, sokovi grenivke, limonade in brusnični sok

Hrana, ki draži želodčno sluznico:

  • Groba surova zelenjava
  • Oreščki
  • Prekajeno meso
  • Sveže pečen kruh
  • Kava, vino, likerji, vnaprej pripravljeni sokovi

Priporoča se uživanje beljakovinske hrane, pripravljene s kuhanjem in dušenjem v lastnem soku:

  • Piščančje in puranje meso
  • Mehko kuhana jajca
  • Čičerika, leča, fižol- namočite čez noč, dobro oplaknite in skuhajte. Jejte pretlačeno
  • Kuhana zelenjava
  • Riž, skuhan na belo. Proso, kvinoja
  • Pecite na kokosovi maščobi
  • Metin čaj, čaj sladkega korena ( le 2 meseca), janežev čaj, mlačna voda
  • Ne uživajte jedi, ki so vroče ali mrzle.

Iz tradicionalnega zdravilstva je znano, da uživanje korenine sladkega korena zmanjša vnetje želodčne sluznice. Iz njega lahko pripravite čaj ali ga žvečite.

Priporoča se uživanje soka iz aloe aborescens. Poleg nujno potrebne folne kisline ter B kompleksa, vsebuje še 200 drugih snovi, ki ščitijo želodčno in črevesno sluznico. Glavna polisaharida z zaščitno funkcijo sta glukomanan in acemanan. Njuna vloga je predvsem pri povečanju intestinalne barierne sluznice. Kar pomeni, da sluznica izloči snovi, ki uničujejo tujke, lastne celice pa ne.

Mastika Gastritis pepticne razjede in mastika blog 2021 img3

Spremenite življenjski slog:

  • Prehranjujte se večkrat na dan z manjšimi obroki
  • Zadnji obrok pojejte 2 uri pred spanjem
  • Prenehajte kaditi in uživati alkohol, kofein in gazirane pijače
  • Ponoči si podložite vzglavje, naj bo višje
  • Po hranjenju odidite na sprehod
  • Nosite ohlapnejša oblačila
  • Telovadite, da zmanjšate stres
  • Preizkusite sodo bikarbono. Eno žlično raztopite v enem dcl vode in popijte

Mastika dokazano zmanjšuje gastritis

Študije, ki so preučevale vpliv mastike na gastritis, so raziskovale njene zaščitne, antioksidativne in protivnetne lastnosti. Raziskava je vključevala kritično bolne osebe z močno poškodovano želodčno sluznico po daljšem kirurškem zdravljenju, travmi, sepsi ali šoku. Razjede in krvavitve v želodcu, ki bi lahko bile razlog za bolezni želodca ali smrtnost. Gastritis so zdravili tako z omeprazolom kot zaščito za želodec in črevo kot z mastikino smolo ter oba načina primerjali. Ugotovljeno je bilo, da je uživanje mastikine smole učinkovita proti peptičnim razjedam, celo več, mastika je v primerjavi z zdravilom določene funkcije sluznice izboljšala. Sicer pa dosegla primerljive rezultate kot zdravilo.

Presejalni testi za okužbo s Helicobacter pylori

Zaradi vse pogostejšega pojavljanja raka na želodcu so v Sloveniji zasnovali program, podoben programu Svit za odkrivanje rakavih in predrakavih stanj želodca. Z določanjem antigena v blatu, bi lahko določili okuženost s Helicobacter pylori ter takoj ukrepali. Preiskavo naj bi omogočili sprva mladostnikom. Pregled celotne populacije se stroškovno ne izide.

Zaključek

V današnjem svetu smo bolj izpostavljeni stresu, ki ga ob enem veliko slabše prenašamo kot naši predniki. Posledično se na stres odzove naš želodec, ki je izpostavljen tudi drugim izzivom kot so hitra prehrana, sladke gazirane pijače, premalo gibanja, prevelika teža in podobni vplivi nezdravega življenjskega sloga.
Diagnoze gastritis, ulkus in druge bolezni želodca so lahko tudi posledica okužbe s Helicobacter Pylori. Velikokrat klasično zdravljenje ne zadošča, zato oboleli posežejo po prehranskih dopolnilih iz mastike, spremenijo prehrano ter zmanjšajo akutni stres.

Drugi viri:

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVK6JBDS
https://www.sb-je.si/zdravstvena_dejavnost/nasveti_pacientom/pediatrija/gastritis/
https://sl.wikipedia.org/wiki/Pepti%C4%8Dna_razjeda

Dodaj odgovor